Kondenzacijski kotel

Kondenzacijski kotli delujejo podobno kot nizkotemperaturni z drsečo regulacijo temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Kondenzacijski kotli poleg toplote dimnih plinov (senzibilna toplota) izkoriščajo tudi tisti del toplote, ki se pri zgorevanju goriva pretvori v kondenzacijsko toploto vodne pare (latentna toplota). Ta del se pri klasičnih in nizkotemperaturnih kotlih ne izkoristi, saj dimni plini s temperaturo nad rosiščem vlage zagotavljajo zadosten vlek in kondenzirajoča vodna para ne poskoduje dimnika. Pri kondenzacijskih kurilnih napravah pridobimo s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih tudi del toplote, ki je do sedaj neizkoriščena odhajala skozi dimnik v okolico. Delež kondenzacijske toplote, ki jo lahko izkoristimo, je prvenstveno odvisen od temperature povratne vode iz ogrevalnega sistema. Nižja je ta temperatura, več kondenzacijske toplote lahko izkoristimo.

Izkoristek kondenzacijskega kotla je tudi močno odvisen od temperaturnega režima ogrevane vode. Pri ogrevalnem režimu 75/60°C je izkoristek kondenzacijskega kotla 100%, kadar pa ogrevalni režim spustimo na 40/30°C se izkoristek kondenzacijskega kotla povspe tudi do 107% (na zemeljski plin 110%). Čim hladnejši je ogrevalni medij, ki se vrača v kondenzacijski kotel, tem več toplote bo lahko odvzel iz dimnih plinov in dosegel višje izkoristeke. Sama vgradnja kondenzacijskega kotla v sistem za ogrevanje je zelo ekonomična tako pri novih zgradbah kakor tudi pri rekonstrukciji starih sistemov za ogrevanje.

Kadar obstoječi dimniki niso narejeni iz materialov kateri so korozijsko odporni na agresivni kondenzat, moramo takšen dimnik tudi zamenjat, saj se med samim ohajanjem sproščajo različne kisline, ki so obenem tudi škodljive za okolje.

Z nakupom novega kondenzacijskega kotla lahko v primerjavi z nizkotemperaturnimi kotli zmanjšamo porabo goriva do 15%, v primerjavi s starimi kotli pa več kot 40%.